Prehranska dopolnila so v zadnjih letih postala stalnica v številnih gospodinjstvih. Na policah lekarn, drogerij in spletnih trgovin najdemo širok nabor izdelkov – od vitaminov in mineralov do probiotikov, beljakovinskih praškov in rastlinskih izvlečkov.

Toda ob poplavi izbire se pogosto pojavi vprašanje: kdaj je dopolnila res smiselno zaužiti in na kaj moramo biti pozorni?

Pomembno je razumeti, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Njihova vloga je dopolnjevanje prehrane z določenimi hranili ali snovmi, ki jih morda ne zaužijemo dovolj. V EU so jasno določena pravila, ki ščitijo potrošnike pred zavajajočimi informacijami, zato je vredno poznati osnove.

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevanje običajne prehrane. Vsebujejo hranila ali druge snovi s hranilnim oziroma fiziološkim učinkom – najpogosteje v obliki kapsul, tablet, praškov ali tekočin.

Mednje uvrščamo:

• vitamine in minerale (npr. vitamin C, vitamin D, cink, magnezij),
• maščobne kisline (npr. omega-3),
• vlaknine,
• probiotike,
• rastlinske izvlečke (npr. česen, kurkuma, zeleni čaj).

Zakonodaja jasno določa, da dopolnila niso zdravila in da jih ne smemo predstavljati kot sredstva za zdravljenje bolezni. Namenjena so le dopolnjevanju prehrane.

Večina ljudi lahko z uravnoteženo prehrano zaužije dovolj hranil. Vendar obstajajo obdobja in okoliščine, ko je tveganje za pomanjkanje večje:

V zimskih mesecih, ko je sončne svetlobe občutno manj, se pogosto pojavi pomanjkanje vitamina D. Ta se namreč v telesu tvori predvsem ob izpostavljenosti soncu, zato ga pozimi naš organizem težko dobi dovolj. Vitamin D ima pomembno vlogo, saj prispeva k ohranjanju zdravih kosti, hkrati pa podpira tudi delovanje imunskega sistema, kar je v hladnejšem obdobju še posebej dobrodošlo.

Stres in oslabljen imunski sistem sta prav tako pogosta razloga, zaradi katerih ljudje posegajo po prehranskih dopolnilih. V takih obdobjih imajo vitamin C, cink in selen posebno vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema. Poleg tega vitamin C pomaga zmanjševati utrujenost in izčrpanost, kar je dragoceno v času večjih obremenitev ali slabšega počutja.

Pri vegetarijanski ali veganski prehrani je treba paziti, da telo kljub izključevanju živalskih izdelkov prejme vsa potrebna hranila. Posebna pozornost je usmerjena v vitamin B12, ki ga v rastlinskih živilih praktično ni, pa tudi v železo, cink ter omega-3-maščobne kisline. Vnos teh hranil je v takšni prehrani lahko izziv, zato so prehranska dopolnila pogosto smiselna podpora.

Starejša populacija se pogosto spopada z zmanjšano absorpcijo določenih hranil. To pomeni, da organizem hrane ne izkoristi več toliko kot v mladosti. Med najpogostejšimi hranili, kjer se pri starejših pojavi pomanjkanje, sta vitamin B12 in vitamin D. Zato je v tej življenjski dobi še posebej smiselno razmisliti o dopolnjevanju, seveda ob upoštevanju priporočil strokovnjakov.

Za športnike in fizično dejavne posameznike pa so prehranska dopolnila pogosto del vsakodnevne rutine. Povečane telesne obremenitve zahtevajo hitrejšo regeneracijo, pri čemer pomagajo beljakovine, magnezij in elektroliti. Beljakovine imajo poleg tega odobreno zdravstveno trditev, da prispevajo k povečanju in ohranjanju mišične mase, kar je za športnike in dejavne ljudi še posebej pomembno. 

Posebna skupina so nosečnice, pri katerih so potrebe po določenih hranilih bistveno povečane. Zelo pomemben je zadosten vnos folata (folne kisline), saj je to hranilo v obdobju zgodnje nosečnosti ključno za razvoj ploda (folat prispeva k rasti materinega tkiva med nosečnostjo – odobrena zdravstvena trditev). 

Pogosto se svetuje tudi dodaten vnos železa, saj se potrebe med nosečnostjo povečajo, a le ob potrjenem pomanjkanju oziroma po posvetu z zdravnikom. Prav tako so priporočila usmerjena v zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin (DHA) in vitamina D, ki imajo vlogo pri razvoju možganov in vida pri plodu. Vsaka nosečnica pa naj se o uporabi prehranskih dopolnil vedno posvetuje s svojim ginekologom, saj so potrebe zelo individualne in se je treba izogibati nenadzorovanemu jemanju

• omogočajo ciljno dopolnjevanje prehrane,
• priročna oblika vnosa (tablete, kapsule, praški),
• pomagajo zapolniti vrzeli v primerih, ko je vnos hranil s hrano otežen.

• prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano,
• pri pretiranem uživanju dopolnil lahko pride do presežkov v količini (npr. preveč vitamina A, železa, cinka), kar lahko škoduje,
• kakovost izdelkov je lahko različna, zato je pomembno izbirati zaupanja vredne proizvajalce.

Na področju prehranskih dopolnil veljajo stroge smernice EU, ki jih nadzoruje tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

• Zdravstvene trditve: dovoljene so le, če jih je odobrila EFSA. Primer: Kalcij prispeva k normalnemu delovanju mišic.
• Prepovedano je navajati, da izdelek zdravi bolezni. Proizvajalci ne smejo zapisati: Ta izdelek zdravi sladkorno bolezen.
• Označevanje mora biti jasno in resnično. Izraza, kot sta »najboljši na svetu« ali »100-% varno«, sta lahko zavajajoča.
• Prehranska dopolnila niso zdravila. To je ključno sporočilo, ki ga morajo razumeti tudi potrošniki.

Zato vsem potrošnikom svetujemo, naj bodo pozorni na formulacije na embalaži in naj zaupajo le tistim trditvam, ki so potrjene.

Ko se znajdemo pred polico, polno raznobarvnih škatlic in stekleničk, se hitro ujamemo v dilemo: katero prehransko dopolnilo je res pravo za nas? 

Najboljši prvi korak je, da izbiramo izdelke preverjenih proizvajalcev, ki imajo jasno navedene sestavine in priporočene dnevne odmerke. 

Pomembno je tudi, da deklaracija vsebuje vse podatke – od hranilnih vrednosti do opozoril, saj je preglednost znak odgovornega proizvajalca. Kakovostni izdelki pogosto nosijo dodatne certifikate, ki potrjujejo standarde proizvodnje in nadzor.

Prav tako je dobro, da smo pozorni na odmerke. Čeprav se sliši privlačno izbrati tisti izdelek, ki vsebuje največjo koncentracijo vitamina ali minerala, to ni vedno najboljša odločitev. Telo ima svoje meje absorpcije, presežki pa niso nujno koristni. Pravzaprav lahko včasih škodijo. 

Zato je priporočljivo ostati v okvirih priporočenih dnevnih vnosov in se ob dvomih posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom, zlasti če jemljemo zdravila ali imamo kronične bolezni. 

Na koncu naj bo odločitev preudarna in premišljena – dopolnila niso modni dodatek, temveč orodje, ki ga uporabljamo takrat, ko ga res potrebujemo.

Ko govorimo o dopolnilih, se hitro pojavi kopica zmot, ki so se udomačile v vsakdanjih pogovorih. 

Ena izmed najtrdovratnejših je prepričanje, da naravno vedno pomeni varno. 

To preprosto ne drži. Tudi rastlinske sestavine lahko povzročijo neželene učinke ali vplivajo na delovanje zdravil, zato jih je treba jemati z enako mero previdnosti kot sintetična hranila.

Druga razširjena zmota je miselnost, da več pomeni bolje. 

Če nam nekaj koristi v majhni količini, zakaj ne bi vzeli trikrat več? A ravno tu se skriva nevarnost. Presežki vitaminov in mineralov ne prinašajo dodatnih koristi, temveč lahko obremenijo telo. Primer je vitamin A, ki ga ob prevelikih odmerkih ni težko zaužiti preveč in lahko postane škodljiv.

Ne nazadnje pa številni še vedno verjamejo, da prehranska dopolnila lahko nadomestijo zdravo prehrano. To je daleč od resnice. 

Dopolnila nikoli ne bodo nadomestila raznolikega krožnika zelenjave, polnovrednih žit, kakovostnih beljakovin in zdravih maščob. So zgolj pomoč, kadar prehrana ne zadošča, nikakor pa ne rešitev, ki bi nas osvobodila skrbi za zdrav življenjski slog.

Tosamashop ponuja skrbno izbran nabor kakovostnih prehranskih dopolnil, razdeljenih  po funkcionalnih kategorijah, zato je izbira zelo pregledna in ciljno usmerjena.

Izdelki so sestavljeni iz naravnih sestavin, pogosto brez umetnih dodatkov, glutena ali laktoze, in so primerni za različna življenjska obdobja in potrebe:

• Za spanje in sprostitev – dopolnila z melatoninom, baldrijanom, meliso in pasijonko, ki podpirajo naravno sprostitev in kakovosten spanec. 
• Za imunski sistem – izdelki, bogati z vitaminom C, cinkom, vitaminom D3, propolisom in bezgom, ki podpirajo obrambo telesa, zlasti v sezonskih obdobjih.
• Za ženske težave – formulacije za hormonsko ravnovesje, podporo ob menopavzi ali PMS, prilagojene življenjskim fazam.
• Za spomin in delovanje možganov – dopolnila z omega-3, B-kompleksom in rastlinskimi izvlečki, kot sta ginko in žajbelj, za podporo kognitivnim funkcijam.
• Za prebavo – probiotiki, prebiotiki in encimi za uravnavanje črevesne flore in boljšo prebavo.

Poleg naštetih kategorij Tosamashop ponuja tudi dopolnila za športno regeneracijo, razstrupljanje, spolnost, uravnavanje telesne teže, podporo živčnemu sistemu in številne druge težave oz. področja.

Da, številna prehranska dopolnila so namenjena redni uporabi, a pomembno je, da jih ne jemljemo v večjih količinah, kot je priporočeno na embalaži. Presežki niso koristni.

Nekatera so, a vedno se je treba držati navodil proizvajalca. Pri otrocih je priporočljiv dodaten posvet s pediatrom, saj so njihove potrebe drugačne kot pri odraslih.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) presoja zdravstvene trditve. Če je trditev odobrena, to pomeni, da je znanstveno utemeljena. Primer: vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Ne. Prehranska dopolnila niso zdravila in se jih ne sme uporabljati za zdravljenje bolezni. Njihov namen je dopolnjevanje prehrane.

Najboljše je, da oceniš svoje potrebe – prehranske navade, življenjski slog, morebitne posebnosti (npr. veganstvo, šport, starost). Če nisi prepričan, se posvetuj s farmacevtom ali zdravnikom.

Prehranska dopolnila so lahko koristna podpora, kadar je vnos določenih hranil v prehrani prenizek ali so potrebe telesa povečane. Toda uporabljati jih moramo preudarno, v razumnih količinah in vedno z zavedanjem, da niso nadomestilo za zdravo prehrano in življenjski slog. 

Najprej naj bodo naša osnova pestra in uravnotežena prehrana, redno gibanje in dovolj počitka. Šele nato naj pridejo na vrsto dopolnila – kot pomoč tam, kjer jih resnično potrebujemo.

Spremljajte tudi naše nasvete iz prve roke: 

Svetovalnica za prehranska dopolnila.