Vrste inkontinence – simptomi in razlike

Inkontinenca pomeni nenadzorovano uhajanje telesnih tekočin. Najpogosteje imamo v mislih urinsko inkontinenco, ko urin uhaja brez naše volje, a obstajajo tudi druge oblike, kot sta fekalna in plinska inkontinenca. Ker pa je urinska inkontinenca daleč najpogostejša, se bo ta članek osredotočil nanjo.

Urinska inkontinenca je zelo raznolika težava. Lahko se pojavlja občasno, v majhnih količinah ali pa pogosteje in močneje. Vpliva na kakovost življenja, povzroča zadrego in lahko omejuje vsakodnevne dejavnosti. Pomembno pa je razumeti, da obstaja več vrst inkontinence, ki se med seboj razlikujejo po simptomih, vzrokih in mehanizmu nastanka. Pravilna prepoznava vrste je ključna za ustrezno obvladovanje.

. 3

Stresna inkontinenca je ena najpogostejših oblik, še posebej pri ženskah. Pojavi se, ko pritisk v trebušni votlini naraste in se prenese na mehur, zaradi česar urin nenadzorovano uide. To se zgodi ob kašljanju, kihanju, smehu, teku, skakanju ali dvigovanju težjih bremen.

Vzrok je oslabljeno mišičje medeničnega dna ali oslabljen zapiralni mehanizem sečnice. Pogosto nastane po porodu, saj nosečnost in porod lahko raztegneta ali poškodujeta mišice in vezivno tkivo. Drugi dejavniki so hormonske spremembe v menopavzi, debelost in kirurški posegi v predelu medenice.

Značilni simptomi: majhna do zmerna količina urina uide ob naporu, pri tem pa oseba nima predhodne močne potrebe po uriniranju. Pomembno je razlikovati od urgentne inkontinence, kjer je glavni sprožilec nuja, ne pa fizični napor.

Pri urgentni inkontinenci gre za motnjo, pri kateri se pojavi nenadna, močna potreba po uriniranju, ki jo je težko zadržati. Posameznik pogosto ne uspe pravočasno priti do stranišča, zato urin uide. Ta oblika se imenuje tudi čezmerno aktiven sečni mehur.

Simptomi vključujejo pogoste nujne potrebe po uriniranju, majhne do večje količine urina, ki uidejo brez nadzora, ter nočno vstajanje na stranišče (nokturija).

Vzroki so lahko različni: okužbe sečil, draženje mehurja, nekatere nevrološke bolezni (npr. multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, poškodbe hrbtenjače) ali pa preprosto preobčutljiv mehur brez jasne bolezni. Pri starejših ljudeh je urgentna inkontinenca zelo pogosta.

Urgentna inkontinenca se razlikuje od stresne inkontinence po tem, da do uhajanja urina pride zaradi močne, nenadne potrebe, ne pa ob fizičnem naporu.

Mešana inkontinenca združuje simptome stresne in urgentne oblike. Posameznik lahko izgubi urin ob naporu, kot je kašelj ali telovadba, hkrati pa ga pestijo nenadne nujne potrebe po uriniranju.

Ta oblika je pogosta predvsem pri ženskah, zlasti po menopavzi. Zaradi kombinacije simptomov je lahko zelo moteča in vpliva na vsakdanje življenje na več ravneh.

Zdravljenje mora biti prilagojeno – pogosto vključuje kombinacijo vaj za medenično dno, spremembo življenjskega sloga in včasih tudi zdravila za umiritev čezmerno aktivnega mehurja.

Prelivna inkontinenca nastane, kadar se mehur nikoli popolnoma ne izprazni. Zaradi tega se postopoma prepolni, urin pa začne kapljati ali curljati.

Simptomi vključujejo:

• šibek in prekinjen curek urina,
• občutek, da mehur ni izpraznjen,
• pogosto kapljanje urina, tudi ko oseba ne čuti potrebe.

Vzrok je pogosto povečana prostata pri moških, ki ovira normalen pretok urina, lahko pa tudi nevrološke bolezni ali poškodbe, ki vplivajo na mišice mehurja. Posledica je, da mehur ne more učinkovito iztisniti vsega urina.

V primerjavi s stresno in urgentno inkontinenco, kjer urin uhaja nenadoma, je pri prelivni inkontinenci značilno počasno, stalno iztekanje.

Pri funkcionalni inkontinenci ni težava v mehurju, temveč v okoliščinah, ki osebi preprečijo pravočasen odhod na stranišče. To se dogaja pri ljudeh z omejeno mobilnostjo (npr. zaradi artritisa, invalidnosti) ali pri kognitivnih motnjah, kot je demenca.

Simptomi so odvisni od okoliščin: oseba morda čuti potrebo po uriniranju, a zaradi počasnega gibanja, neorientiranosti ali nezmožnosti pravočasno priti do stranišča pride do uhajanja urina.

Gre za posebno obliko inkontinence, kjer zdravljenje ni usmerjeno v mehur, temveč v odpravo ovir – npr. prilagoditev okolja, pomoč negovalcev ali uporaba pripomočkov.

Nočna enureza pomeni nenadzorovano močenje med spanjem. Najpogosteje prizadene otroke, lahko pa vztraja tudi v adolescenco ali odraslost.

Vzroki vključujejo:

• počasnejši razvoj mehurja,
• genetsko nagnjenost,
• pomanjkanje hormona ADH, ki ponoči zmanjšuje tvorbo urina,
• globok spanec, pri katerem otrok ne začuti potrebe po uriniranju.

Pri otrocih gre večinoma za prehodno težavo, ki se s staranjem odpravi. Pri odraslih pa je redkejša in lahko nakazuje na druge težave, kot so okužbe sečil ali nevrološke motnje.

Prehodna inkontinenca ni stalna težava, temveč se pojavi zaradi začasnih vzrokov. Med najpogostejšimi so okužbe sečil, zdravila (npr. diuretiki), zaprtje ali akutne bolezni.

Glavna značilnost je, da izgine, ko se odpravi osnovni vzrok. Zato je pomembno, da pri nenadnem pojavu inkontinence vedno pomislimo tudi na možnost prehodne oblike.

Poleg glavnih vrst obstajajo še nekatere redkejše:

• Inkontinenca zaradi zdravil: določena zdravila (npr. diuretiki, pomirjevala) povečajo nastajanje urina ali sprostijo mišice in s tem povzročijo uhajanje.
• Nevrogena inkontinenca: posledica bolezni ali poškodb živčevja, ki nadzira mehur (npr. multipla skleroza, poškodbe hrbtenjače).
• Refleksna inkontinenca: zaradi okvare živčnih poti mehur sproži praznjenje brez opozorila, oseba pa pogosto sploh ne čuti potrebe po uriniranju.

Pri obvladovanju inkontinence imajo pomembno vlogo tudi različni pripomočki za zaščito in higieno, ki omogočajo več udobja, varnosti in diskretnosti. V ponudbi Tosamashop so na voljo tako za osebe z blažjo obliko težave kot za tiste, ki se spopadajo s težjo inkontinenco.

Med najpogosteje uporabljenimi so hlačne predloge oziroma plenice za odrasle, ki so primerne pri srednji do težji stopnji inkontinence. Zagotavljajo visoko vpojnost, varujejo kožo in so oblikovane tako, da se dobro prilegajo telesu ter omogočajo gibanje brez neprijetnega občutka.

Za aktivnejše posameznike so na voljo tudi mobilne hlačke, ki se nosijo kot običajno spodnje perilo. Namenjene so tistim, ki želijo večjo diskretnost in udobje, hkrati pa učinkovito zaščito pred uhajanjem urina.

Pri blažjih oblikah inkontinence so primerni anatomske predloge in vložki, ki so tanjši, diskretni in preprosti za uporabo. Na voljo so v različnih velikostih in stopnjah vpojnosti, kar omogoča izbiro glede na potrebe uporabnika.

Za moške obstajajo tudi posebej oblikovane predloge, ki se prilagajajo telesu in zagotavljajo ciljno zaščito.

Skupna značilnost vseh teh pripomočkov je, da nudijo zanesljivo zaščito, preprečujejo neprijetne vonjave ter ohranjajo suhost in higieno kože. Zaradi raznolikosti ponudbe si lahko vsak izbere rešitev, ki najbolje ustreza njegovemu načinu življenja in stopnji inkontinence.

Ne, obstajata tudi fekalna in plinska inkontinenca, a urinska je najpogostejša.

Stresna inkontinenca pri ženskah in urgentna inkontinenca pri starejših.

Ne. Pogosta je tudi pri mlajših ženskah po porodu, pri športnikih ali kot posledica določenih bolezni.

Prehodna inkontinenca lahko, druge oblike pa zahtevajo obvladovanje z vajami, spremembo življenjskega sloga ali medicinsko podporo.

Da, pogosto povzroča sram, socialni umik in zmanjšano kakovost življenja, zato je pomembno, da poiščemo pomoč.

Urinska inkontinenca ni enotna težava, temveč skupek različnih oblik, ki se razlikujejo po simptomih, vzrokih in poteku. Od stresne in urgentne do prelivne, funkcionalne in nočne enureze – vsaka vrsta zahteva drugačen pristop.

Ključ do obvladovanja sta prepoznava simptomov in pogovor z zdravnikom, ki lahko postavi pravilno diagnozo in predlaga ustrezne rešitve. Čeprav je inkontinenca lahko neprijetna, je pomembno vedeti, da obstajajo načini za izboljšanje kakovosti življenja in da s težavo nikakor niste sami.